KRF – CORFU by Branko
Pajer © 2016
Krf (grško: Κέρκυρα, Kérkyra) je najsevernejši grški otok v Jonskem morju. Ima 100 tisoč prebivalcev. Glavno mesto otoka je Krf (grško: Kérkyra), ki šteje 40 tisoč prebivalcev. Otok od celine ločuje 3 do 23 km širok Krfski preliv ali grško Kerkira. Grki so otok zaradi bujne vegetacije poimenovali tudi »Zeleni otok«.
Zanimivost: Na 570 km2 najdemo kar 800 cerkev.
Lega otoka Krf
OSNOVNI
PODATKI KRF
URADNO IME |
Κέρκυρα,
Kérkyra |
DRŽAVA |
Grčija |
GLAVNO MESTO |
Korfu - 40 tisoč prebivalcev |
VELIKOST OTOKA |
585 km² (33 krat manjši od Slovenije) |
ŠTEVILO PREBIVALSTVA |
100 tisoč |
DENARNA ENOTA |
|
JEZIK |
moderna grščina |
VERA |
krščanski pravoslavci(97%), muslimani(okoli 1%) |
ČASOVNI PASOVI |
Čas je za 1 uro naprej: UTC+2 ; poleti UTC+3; Poletni čas: Slovenija 12:00 = Krf 13:00 Zimski čas: Slovenija 12:00 = Krf 13:00 |
MEDNARODNA OZNAKA: |
GR |
VRHNJA INTERNETNA DOMENA |
.gr |
MEDNARODNA KLICNA KODA |
+30 |
NAJVIŠJA GORA |
Pantokrátor – 906 m |
ELEKTRIČNA NAPETOST |
230V/50Hz, adapter ni potreben |
SPLETNA STRAN – TURIZEM |
Ime otoka Kerkyra ali Korkyra je povezano z grško mitologijo. Mit pravi, da se je bog morja Pozejdon zaljubil v lepo nimfo Korkyro, hčerko rečnega boga Azopa in rečne nimfe Metope, in jo ugrabil. Odpeljal jo je na dotlej neznan otok in ga z navdušenjem mladoporočenca po svoji ženi imenoval Korkyra, kar se je postopoma preoblikovalo v Kerkyra. S Korkyro je dobil sina Fajaksa, po katerem se prebivalci otoka imenujejo Fajaki.
Drugo in verjetno točnejše poimenovanje otoka je vezano na prevod imena v grščino, kjer naj bi naziv otoka pomenil »greben poln vrhov«.
V Homerjevi Odiseji beremo, da je Odisej na otoku Krfu našel pribežališče na koncu svojih potepanj, kjer sta ga sprejela kralj Alkinoj in njegova hči Nausikaa (Navzikaa).
8 stoletje pr. n. št. |
Krf kolonizirali Korintčani |
229 pr. n. št. |
Krf osvojijo Iliri |
219 pr. n. št. |
Rimljani osvojijo otok |
Srednji vek |
Del Bizantinskega cesarstva |
1797 |
Pripada Franciji |
1798 do 1807 |
Ruski protektorat |
1800 do 1807 |
Krf na čelu Republike Jonskih
otokov (Heptanez) |
1807 do 1815 |
francoski protektorat |
1815 do 1864 |
protektorat Združene države Jonskih otokov |
1864 |
pripade Grčiji |
1916 do 1918 |
otok zasedejo francoske pomorske
sile |
1923 |
Za nekaj časa otok okupirajo
Italijani |
1941 do1943 |
Italijanska okupacija |
1944 |
Nemška oblast |
Od 1944 |
Otok pripada Grčiji |
Grčija je redko poseljena država. Večina prebivalstva živi ob obalah in ob območjih glavnega mesta Krfa. Prebivalstvo govori standardno sodobno grščino, za pisavo uporablja pa grško pisavo že iz 5. stol.pr.n.št. Glede vere je v Grčiji kar 97% pravoslavcev, ostali pa so muslimani, kristjani in ostali.
Od vsega prebivalstva je kar 98% Grkov in 2% ostalih. Na otoku najdemo srbsko manjšino, ki je ostanek srbske vojske, ki je aprila 1916 na otoku zbrala kar 150 tisoč vojakov in civilistov.
Gŕščina (grško Ελληνικά: Elliniká) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji. V Grčijo so ga prinesli indoevropski naseljenci (pozneje imenovani Ahajci okoli leta 2000 pr. n. št.. V času od 3. stoletja pr. n. št. naprej je nekdanja narečja postopoma izpodrinila t. i. skupna grščina (koiné), ki je prednik srednjeveške in današnje nove grščine.
Najstarejša ohranjena grška besedila so glinaste tablice, najdene na Kreti (Knosos; nastale okoli 1400 pr. n. št.) in v celinski Grčiji (Mikene, Pilos, Tebe, Tirins; nastale okoli 1200 pr. n. št.). To so inventarni popisi ter seznami prejetega in izdanega blaga, zapisani v zlogovni pisavi, imenovani linearna B pisava.
Grška abeceda
Krf je pretežno hribovit otok in je drugi največji med Jonskimi otoki saj meri 593 km2. Krf je podolgovate oblike in je dolg 61km, ter širok 9 km. Najvišji vrh otoka je Pantokrátor (906 m) na severu otoka. Najsevernejša točka je Sveta Katerina in najjužnejša rt Asprokavos.
Od celine ga ločuje 3 do 23 km širok Krfski preliv ali grško Kerkira. Severno od otoka se Jonsko morje zliva z Jadranskim morjem, samemu otoku je tu najbližje albanska obala.
V primerjavi z ostalimi deli Grčije, so Grki otok zaradi bujne vegetacije poimenovali tudi »Zeleni otok«. Otok je pokrit z oljčnimi nasadi, borovci in bujnim zelenjem. Obala je razčlenjena in ima številne zalivčke in polotoke.
Otoška klima je sredozemska. Poletja so topla, toda ne ekstremno vroča. Zime so mile z redkimi temperaturami pod 10 stopinj Celzija. Zaradi večje vlažnosti v zraku in večje količine padavin (okoli 1200 mm letno) je v primerjavi z ostalimi področji Grčije otok znan po svoji zeleni vegetaciji.
Temperatura
v stopinjah C in padavine v milimetrih
Najboljši čas za obisk je spomladi (april-maj) in jeseni (od septembra do novembra).
Vse dodatne informacije,
nasvete in zgoščenko,
lahko dobite pri Lord & Lady
ali na telefon : 041 653 201
Vsem želiva še veliko vetra v laseh in SREČNO!
Lord & Lady
ŽIVLJENJE TAKO HITRO TEČE, DA IZGUBI TISTI, KI NIČ NE REČE!
ALL
RIGHTS RESERVED Copyright © LORD&LADY VSE
PRAVICE PRIDRŽANE